Barbara Zupančič je nova zagovornica načela enakosti

V uradu predsednice republike so izpostavili, da Barbaro Zupančič odlikuje več kot 20 let izkušenj dela z ljudmi, ki so se soočali z neenako obravnavo, sistemskimi ovirami in težavami pri vključevanju v družbo ter na trg dela.

Svoje strokovno delo je posvetila predvsem osebam z invalidnostjo, osebam s težavami v duševnem zdravju in drugim ranljivim skupinam, ki jim je pomagala pri vključevanju v delovno okolje ter pri doseganju večje samostojnosti in enakopravnosti. Pomemben del njenega dela poteka z delodajalci in javnimi institucijami, pri katerih je spodbujala razvoj vključujočih delovnih okolij ter praks, ki prispevajo k enakim možnostim in preprečevanju diskriminacije, so dodali.

Za nadpovprečne rezultate pri dolgoletnem delu na področju zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v Sloveniji je prejela priznanje dr. Zdravka Neumana, ki ga podeljuje Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, so še navedli v uradu predsednice.

Zagovornika bi umestili v okvir Varuha človekovih pravic

Ob obravnavi kandidature Zupančič se je na delovnih telesih DZ vnela razprava o vprašanju organizacije Zagovornika, v koaliciji in Resnici so celo predlagali sklep, po katerem bi vlada pripravila zakonsko rešitev za organizacijsko umestitev Zagovornika v okvir Varuha človekovih pravic.

Zupančič se je na tak predlog odzvala z besedami, da je treba presoditi, ali bi taka sprememba zagotovila enako ali celo več varstva pred diskriminacijo. Institucija mora ob morebitnih organizacijskih spremembah ohraniti vse standarde neodvisnosti, učinkovitosti, dostopnosti in specializiranega znanja, ki jih zahtevata nacionalna zakonodaja in pravo EU. Kot je opozorila, tovrstne institucije obstajajo zato, da se diskriminirani lahko nanje obrne in da bo njegova zadeva obravnavana strokovno, pravično in brez vplivov. To zaupanje je največja vrednost, ki jo mora varovati vsaka institucionalna ureditev, je prepričana.

Zupančič so za zagovornico potrdili v Svobodi, SD, Levici in Vesni, Demokrati, Resnici ter NSi, SLS in Fokus, kjer je bil vzdržan njihov poslanec Aleksander Reberšek. Proti pa so glasovali v SDS.

Kot je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal poslanec SDS Danijel Krivec, strokovnih kompetenc in primernosti Zupančič za opravljanje funkcije ne postavljajo pod vprašaj ter da njihovo stališče o združitvi Zagovornika in Varuha ni usmerjeno proti njej. Menijo pa, da bi ob 10. obletnici delovanja Zagovornika bilo vredno razmisliti o drugačni organiziranosti institucij, saj da se njune pristojnosti prekrivajo na številnih področjih. Varstvo pred diskriminacijo je sestavni del človekovih pravic, združitev institucij pa bi po njihovem mnenju pomenila večjo učinkovitost.

Temu so ostro nasprotovali v opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni. V Svobodi so poseg v institucije, ki varujejo pravice ljudi, označili za "prvovrsten cinizem in ne pot do bolj učinkovite države". Država, ki jo bremeni "tako sramoten osamosvojitveni madež", kot so izbrisani, si mora po mnenju Levice in Vesne še posebej prizadevati za učinkovito in neodvisno varstvo enakosti.

V SD pa obžalujejo, da Zupančič v predstavitvi pred odborom DZ "ni odločneje in jasneje nastopila" proti ideji združevanja institucij. Od Zupančič tako pričakujejo, da bo poleg varovanja pravic posameznikov odločno varovala tudi samostojnost institucije.

Zupančič bo petletni mandat začel teči 26. oktobra po izteku že drugega mandata aktualnemu zagovorniku Mihi Lobniku. Zagovornik lahko mandat ponovi le enkrat.